.. dan se je zacel s sramezljivim soncem, ki je kukal skozi okno in bozal obraz... nasmeh zarisan na obrazu, pocasen odhod v sluzbo... pocasna napetost v srcu, kot da bi cutilo, da bo izvedelo zalostno, zelo zalsotno, bolecine polno novico...
odsel je... v tisini, v vsej svoji mladosti.. ceprav ga nisem pozanala zelo dobro, smo preziveli kar nekaj lepih trenutkov... v grciji, ko je osvajal dekleta, pa na vinskih turnejah, koncertih...
razmisljam, kaj bi mu rekla, ce bi tisto nedeljo na odru vedela, da ga vidim zadnjic...
kako hudo je, ko se zaves, da nikoli ne bos vec cutil te energije, nasmeha, ...
tako mocno ga vidim, cutim, ko sm jih fotkala na vaji, ko mi je mahal v objektiv, pocel vragolije in se mi smejal v svoji vijolcni, roza srajci...
kdo bi lahko vedel, da je bilo to zadnjic...
zmanjkuje mi besed, solze nimajo konca...
baso, objem...
Ni komentarjev:
Objavite komentar