ponedeljek, december 15, 2008

disco


.. borut p. je za disco :-)

četrtek, december 11, 2008

london..



bilo je kratko, a sladko.. :-)

petek, december 05, 2008

gospod ivan..


.. in vse kar se je dogodilo na ta petkov dan..
zacel se je z zlobnimi, groznimi sanjami, takimi, ki spominjajo na filmske kadre.. uf.. bolece.. tako bolece in utrudljive, da komaj cakam, da jih pozabim.. a jih vseeno zapisem v mojo knjigo sanj..
dez.. imam ga rada, predvsem poletnega, ko hladi zgoci asfalt.. a vse ima svoj meje.. zdej bi pasal sneg, da rise tisino in nam hkrati miri pogled z vso svojo belino.. in da delamo snezake in angelcke :-)
in v vsem tem depresivnem vzdusju poprosim sosolca, da mi spise pesem.. in jo dobim.. nasmeh je nazaj.. hvala..
a cudna tesnoba se kot kaca zvali nazaj v moje srce.. dez pere cesto, ko se vodim na letalisce, da pricakam mojoM.. skoraj pol leta je minilo odakar sem jo zdanjic objela.. mmmmm... kako pase... zopet radost.. ja... prava, iskrena radost..
ze drugic v tem dnevu..
in..
pa sej clovek ne more verjet.. zgem muziko... moje radioheade...
zvoni telefon.. mojB me povabi na kratko pot.. pa ravno danes, ko sem glasno zacela razmisljat, da moram za par dni od tu, ravno tja, ce hocem, da se mi ne zmesa...vesela... joj, kok vesela.. jaaaaaaaaaa, grevaaaaaa...
pa kaj je to...?
grem fotkat razstavo..
ne najdem telefona...
v centru ljublajne pribita na avtomobilski sedez, porabim za pot, ki normalno traja 5min, celih 45...
ugotovim, da je telefon izgubljen.. da je folk nor.. vse stoji.. same troblje...
z benisom odhitiva do tocke a, kjer kliceva telefon.. in ga prikliceva.. pod gumo modrega avtomobila, v luzi nezno igra jazz.. pa..
sej nokia ni tko slaba.. ze res da crkuje, a danes je zdrzala..
odpeljeva se do sezane, v avtu spim, se dobro da ne vozim, ker imam obcutek,da bi kot voznica nekje pri nanosu danes sigurno zletela iz ceste..
zbudim se minuto pred prihodom..
ob solskem kavaomatu sedi gospod, katerega sem v nezni luci, z vihravo palerino in nakupovalnim vozickom opazila ze malce prej, zaprosi za kavo..
pravi, da je utrujen.. kako priporocam?! kavo?
ja, dolgo, kratko, pa ne sladko.. ker cukr poleni..
ja.. hvala.. simpaticna ste..
tudi vi, gospod ivan, tudi vi..
telo mi sopa od vseh emocij, ki jih je prinesel ta dan..
odidem na predavanje..
ob cik pavzi zopet srecam gospoda ivana..
in ker imam privilegij, da ne kadim, ga povprasam, ce ga lahko pofotkam..
njegov topel pogled, vozicek dezni plasc privolijo.. da je rojen v bosni, da je delal v kraskem zidarju.. sedaj pa..
v zahvalo mi poljubi roko..
zazeliva si vse dobro..
na predavanju pokazem se svoje horizonte in fotke, ki vlecejo gor..
gremo na kozarec terana..
na poti domov dobim sms, kjer izvem, da je oseba s katero sva preziveli veliko let prijateljstva dobila puncko.. hitim pisat dobre zelje..
vmes najavim obisk pri petri in oliverju..
benis me varno odloz pred domom..
glede na mojo danasnjo zmedenost mam obcutek, da je kje za vogalom cekiral, ce sem nasla pravi vhod...
nasla, ja!!..
pricaka me napis, oh, no, not you again..
tus, cedevita, misli v glavi sopajo.
in..
to je bil moj ekstremno kontrastni dan, kakrsnega ne pomnim...
lahko noc...



sanje...


.. imela sm tko zblojene sanje, da sm se sedajle cist izgubljena..

ponedeljek, december 01, 2008

obisk..


no, pa sm nazaj..
ciscenje svoje duse, pihanje prahu iz vinilnih plosc z naslovom "Spomini" v svoji glavi.. dihanje s polnimi pljuci.. pogled usmerjen na sirse.. delni glavobol.. ker se to vedno dogodi, ce si iskreno priznas stvari.. lebdenje par centimetrov nad asfaltom, priznam, raje bi lebdela nad travo.. a pase tudi to..
zapis zmeden, kot moja glava.. a hkrati zavesten in poln ljubezni..
kdo bi me razumel, ce se se sama komaj :-)
zelja po se...

zakaj...?


je nehal snegvat in dezuje?! :-(