sobota, november 10, 2007

danasnji post...


ta dan je eden izmed tistih, ki so mi mocno zarezali zalost v srce.. razmisljam... bi sploh zapisala svoje misli.. ko se mi hkrati podita po glavi dve opciji... daj, pojdi spat.. in druga.. zapisi, dokler je vroce...
to jutro se je zacelo zgodaj.. odsla sem v mesto, nostalgija me je skupaj s pogledom na zasnezene domace gore odpeljala dalec proc.. v varno zavterje maternice...
kaos na trznici je prebudi vse moje cute.. tiste, na katere sem ponosna in tudi tiste na katere sem malo manj..
v misli mi je skakalo ogromno zgodb, katere imajo veliko vlogo v mojem srcu, razpolozenju, oceh te dni...
zopet sem se zavedala, kako ljubljeni so, smo ljudeje...

pa se nekateri vseeno raje odlocijo razmisljati, da so sami... in da jih nihce ne mara.. ne razume... da je zivljenje za njih koncano..

zraven mi je v srce skocilo veliko besed, ki se navezujejo na moje preteklo prijateljstvo z osebo s katero sva predihali veliko, veliko trenutkov.. in si bili kot pravi prijateljici v ogromno pomoc... druga drugi... a kot ljubezen med partnerjema, lahko mine tudi ljubezen med prijatelji...
ceravno je bila dolga in mocna.... zakaj iti dalje, ko ves, da ni vec poti.?..
zatorej danes ostajam za racunalnikom in kasneje v objemu mojega specega Bja... namesto da bi bila glavna na dekliscini..

cest la vie...

in danasnji dan... ko sm stali tam v cerknici... vsak s svojo barvo vrtnice v roki... ko so, ste mu peli zadnjic v slovo... ko nas je bozal skozi veter in nas tolazil, da je sedaj lazje, bolje... in ko smo doziveli ta maksimalno cudovit svet barv na poti domov...
vem, da si jih zarisal ti...

razmisljam o minljivosti... minljivosti zivljenja... nasega dihaja...
in o tem... da moramo izkoristiti vsak dih, in izdih... ki nam je namenjem,.. ker imamo privilegij.. dihati.. ziveti...

res je...
zelim si, da se ta teden konca...

in konec koncev... ljubezen je ena sama.... le na razlicne nacine jo dozivljamo....

p.s:
nikoli ne razlagam, kdo, kaj je na fotki... tokrat ja... da ne bo nesporazumov...
objavljam mojega oceta z mojo najmlajso sestro.. vito.. oba sta zareca in zdrava...

srecna sem, da sem delezna vsega lepega, kar mi je dano...

2 komentarja:

kricac pravi ...

robi? tragedija!

Irena pravi ...

kricac: ja.. robi... zalostno.. zalostno... tragedija, ja..