teden nazaj smo se z leiko in mojim B*jem vozili nazaj iz toskane... in moja mamiM je okrog 6h zvecer poslala sms, da se ne bo rodila...
naslednje jutro pa me je poklical ociF, da je na svet privekala flavia..
srce je poskocilo od veselja in oci so bile polne solz... solz srece..
tako zelo smo jo cakali.. to naso flavio... bozali trebuscek, se smejali in cudili, kako brca in se premika v toplem zavetju... izbirali ime...
in sedaj je tukaj.. mamiM pravi, da je vsak dan cisto drugacna... na zalost je nisem videla ze par dni, ker sem fasala virozo in se ne upam priblizat..
ampak moje srce ze dolgo ni bilo tako nasmejano..
in verjamem, da je rojstvo otroka najvecja sreca za starse.. za mamo... oceta... in za vse nas, ki jih imamo radi..
ja, ta teden je bil zares lep..
ceprav.. je konec tedna zabolelo srce... v letalski nesreci blizu trbovelj je umrl mozakar z iskrivimi ocmi in zavitimi brki.. som... oseba, katera ima poseben prostor v mojem srcu..
vedno me je bil vesel, ko sva se srecala v baru tam v bistrici.. sedel je za sankom in reseval krizanko.. ob obveznem kozarcku cvicka... me je pogledal s tistim njegovim pogledom, s konicami prstov privil brke, se pohecal in narocil kozarcek se zame...
vedno me je vabil, da naj pridem na letalisce v lesce.. da se bova peljala z letalom na nek hrib... pa sem rekla.. ja, saj bom...
pred leti sem v bovcu srecala njegovega sina... naslednje jutro sem letela z njim.. ko so padalci skakali iz aviona, sem spoznala mojo mojci.. mojo mamiM...
je vse to splet naklucij...?
letos poleti sem po kar nekaj letih govorila s somom... nakljucje je hotelo, da sem na tekmovanju v kuhaju golaza spoznala gospoda, ki se je odpravljal na festo, kjer je bil tudi on...
in ze sva govorila po telefonu...
bil je tako poln zivljenja.. veselje je vrelo iz njegovega glasu..
in zopet me je povabil, da naj se oglasim na letaliscu...
in zopet sem rekla, da pridem ob priliki...
in sedaj ga ni vec.. pridruzil se je vedno vecji druscini tam gori, kjer se druzijo in zabavajo.. nas pa daje zalost ob njegovi izgubi, ceprav vem, da tega noce...
ta krog zivljenja me vedno znova preseneca...
in vedno znova se zavem, da je treba uziti vsak trenutek... in kot pise na moji pizami..
risi izven okvirjev... smej se pravilom... strinjaj se s svojo domisljijo...
7 komentarjev:
Riši izven okvijev .... kako lepa fraza!
Kiwi, pošiljam ti en velik objem za vse napisane besede. ;)
Tudi jaz sem se žal šele po tem, ko je nekdo umrl, zavedel, da ni pomembno ne včeraj, ne jutri, ampak predvsem DANES.
Poljubim te lahko tudi jutri, ampak današnji poljub je veljaven samo danes. Jutrišnji bo že nekaj drugega, zato ne smem odlašati. Tudi današnji objem je samo današnji, je enkraten in neponovljiv. Če ga podeliš še jutri, toliko boljše, a spet - to je nekaj drugega kot današnji.
Moja Ljubezen je imela brata. Vedel sem, da bova z njim nekoč dobra prijatelja. Ponujal mi je priložnost, da to postaneva - na poti po Evropi z njegovim tovornjakom. Samo midva v majhni kabini, kjer bi se rodilo večno prijateljstvo. In sem pravil: "Ja, seveda, jutri...". Ta jutri se je razblinil - z njegovo smrtjo, s prekletim drevesom, ki je stalo na poti med cestnim ovinkom in širnim, širokim travnikom. Umrl je, preden bi postal moj prijatelj.
Zato, ljudje, ko gre za sočloveka, ne čakajmo na jutri. Biti z nekom tudi jutri je v redu, biti z njim samo jutri pa ne.
Seveda pa žal sam tega še vedno ne uresničujem dovolj ...
@party: anede? hvala, ti si moja party!
@rok.i: ja... vse kar si napisal.. se strinjam... tudi jaz sem poznala ireninega brata.. bil je dusica z iskrivimi ocmi in divjim srcem :-)
Kaj je tukaj sploh za dodati... Zelo lep zapis!!
Som je bil res dober človek - mene je učil leteti v čisto prvi fazi šolanja...nepozabljivo...RIP !
zdajle sva z Rokom ponovno prebrala tale tekst, ki je res enkraten in bova s še eno čašico Chivasa nazdravila vsem nam tu in vsem tistim tam gori!
@fotorocker: ja... res je.. cudovit.. dober... in srcen clovek...
@fritz: mmmmmmmmmmmmm... bravo... vem, da je pasal... in vsi nazdravljajo z nami... tukaj in tam gori...
Objavite komentar