ponedeljek, oktober 15, 2007

moja...



moja mamiM... neskoncno vesela sem, da naju je pred leti voznja tam nad oblaki zdruzila... in ostali sva povezani, na nek posebno ljubec, soncen nacin.. potem je preisel se on... ociF, ki ji je raznezil srce... postali smo druzina... hodili na izlete, kosila, uspicili marsikatero.. in ceravno se zadnje case ne vidimo tolikokrat kot si zeli srce, je nase prijateljstvo prstno in zarece... in sedaj prihaja nov clan nase pod oblaki ustvarjene druzine... nemirno bitjece, ki brca in s tem izvablja solze v oci...
tako srecna, kot sem bila vceraj, ko sem zacutila njegove tacke na moji dlani, ko so telovadile v trebuscku, nisem bila ze dooolgo casa...
in vcerajsnji fotosesn.. je bil ena sama radost in smeh...

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

kejtacga ... ne morm verjet. poznam ocija :D mu grem prec zdele pisat mail.

hvala za tale info :)))

RIs pravi ...

Počakaj, da se zazreš angelčku v oči. Pa da začutiš njegov vonj, mmm, dojenčki tako božansko dišijo. In da potem začutiš njegovo kožo. I občutiš sladko odgovornost, ko veš, da je v tvojem naročju povsem odvisen od tebe, ker je sam še nebogljen. In ko začuti, da je pri tebi na varnem, se zgodi - nasmeh... Takrat veš, da je svet o.k. Takrat ti zadostuje, da si. In da je ob tebi angelček.

Izkoristi te čarobne trenutke čim večkrat!

Irena pravi ...

@m: ha, bloganje je zakon tudi zarad tega...:-)
@rok: ja na svoje bova se nekaj casa cakala, k se je kr lustn pocas prvajat pr mojih sestrcah, pa zdej pr njima... ja, ti pa ze dobr ves, kako in kaj je, k mas 3 :-)

Anonimni pravi ...

juhjej,,bravo rakica bravo fricko..juhjejj,naj ljubezen zivi..in druzina raste.. lepa sta
bravo kuma