nacrti...

.. kako smesno je to moje zivljenje... tako skrivnostno... in tako polno prsenecenj.. zasukov.. kot danasnji dan... ze par dni sem racunala na obisk skisove trznice... se vec, planirala sem... da odidem z meni res ljubimi ljudmi tja.. nazdravit in se nostalgicno naslajat nad tistim obdobjem, ko sem imela 21, 22 let... hudimana, ze kar nekaj pomladi je od tega.. jaz pa se vedno tako nemirna... no, okej, malo manj... tako nostalgicno so mi te dni hodile v spomin slike, ko smo hodili na to trznico, s flaso vina, z bulerji na nogah, podivjano frizuro, uhnOMA v nosu, iskrivimi ocmi, zazrtimi v prihodnost in vmes se do sanka :-) ko smo se objemali s kolegi, ki jih nismo videli ze celo vecnost, se drli v uho, kaj vse si zelimo in koncno... koncali na vrtiljaku, ki nas je zavrtel nad ljubljano, blizje zeljam, ciljem...

joj, kaka nastaljgija.. in danes se mi je zares slo tja.. se nas urednik je uredil, da mi ni bilo potrebno fotkati ob 9h zvecer.. pa se vseeno ni seslo... najprej neurje, pa odpovedi udelezencev, ki sem jih zelela ob sebi, potem pa se jutrisnja celodnevna, nocna naloga v portorozu.. nic... skomignila sem z rameni in odkolesarila domov.. namesto piva v roki in prepevanja, sem pozvizgavala if you tolerate this your children will be next, tovorila fotografsko opremo, racunalnik, za nagrado pa se mehcalec in grozdje... ob 8h sem tako vsa mirna, s sveze opranimi in nicvec tako divjimi lasmi, brez enega uhana v nosu in malce vec miru v srcu, sedla pred tv... 7pecat, naslov filma? film za zenske... ha... ravno pravsnji za danasnji spet okoliscin... in je bil lep.. tak, s srecnim koncem.. kot je rekla glavna igralka: "moja mama je v meni zacela postajati sentimentalna. jaz sem ze celo zivljenje. in zato imam rada srecne konce." tako kot jaz... in priznam, malce me daje, ko v daljavi slisim kitare, bobne in kricanje tam iz tivolija... ampak lepo je tudi tukaj.. v moji druzbi... in pisati tale post.. zivljenje je lepo... cetudi z mehcalcem in grozdjem v rokah :-)