hm... danasnji dan je bil cuden, smesen, lep, vesel, malce zalosten a predvsem iskren...
svojemu Bju*** sem spakirala kovcek, ker sam sovrazi pakiranje.. meni je vedno v uzitek, ker se, ceprav ne potujem jaz, vzivim v vlogo persone, ki odhaja na pot.. ker, kot vam je verjetno ze jano, nadvse rada potujem...
torej.. on je odsel, za par dni na oddih...
jaz v sluzbo, kjer sem ze tretjic v desetih dneh in treh popravilih ugotovila, da je super serviser na 3a zopet zamocil svoje vrhunsko opravljeno delo... spet aparat ne dela tko kt je treba... nostalgicno vdihnem zrak globje kot ponavadi in razmisljam o eosu trojki, fuji 400 filmu in urski v kefotu.. takrat ni blo tezav..
ah...
naredim dve nalogi, se prerivam s kolegi fotografi in se rezim brucanu, ki je smesn za popizdit.. ob dvigovanju temeljnega kamna se mu skoraj izpahne roka, a jima z vsemogocnim zidarjem uspe...
potem arhiviram.. lena kot sm, imam za peko na dvdje se fotke iz lanskega leta.. pridno pecem, pijem vodo in pizdim ko se kaj sesuje na racunalniku in sem dvakratno ponosna nase, ko zapisem arhiv 03_2006 nanje...
iluzionistu grem vmes delat druzbo do banke in predlagam, da vrzeva uc do carlija... baje je prenovljen.. dokaj navdusena spijeva kavo, odkrivava toplo vodo in se spraviva nazaj v sluzbo...
spet peka.. koncno pride cas, ko dvignem sidro in odjadram domov.. z mojo danielci se nisva videli ze vec kot 14dni, kar je dooooooooooooolga doba.. objem je velicasten, srce veselo..
besede nimajo pik.. vse leti v enem stavku, smejiva se, na pol joceva, pijeva pivo in ugotavljava, kako lepo je zivljenje...
zaupava si vse skrivnosti... uf, kako lepo je deliti svoje misli... pomislim, kaka zalosetn je verjetno clovek, ce nima prijateljstva...
ob vseh izlivih zapiha mocan veter in takra pomislim.. dr. pecenko je imel prav.. dezevalo bo... kozarce odneseva v noranjost lokalnega bara in klepetava naprej..
koncno se naredi tista posebna luc, katero premore le energija, ki zavlada po nalivu.. odideva ven, vabim na kosilo.. in glej ga, ju, zlomka.. kar dve sta tam gori na nebu.. mavrici...
skozi kaplje se po polzje premikava proti domu.. uzivava v poletnih kapljah... in...
se nikoli moja dusa ni videla tako poplone mavrice... v zivo ze ne...
in je nastala.. gospa vsemogocna..
z mojo ljubo danielci nazdraviva, pojeva slastno pozno kosilo, se objameva in posloviva.. opazujem jo iz balkona, prizigam svecko za mir vseh nas...
na televiziji se vrti von trierjev element zlocina v sephia barvah, slisi se zvok pralnega stroja, ki cisti perlio.. moji prsti pa po dolgem casu neumorno drisjo po seksi tipkah mojega racunalnika..
in po dezju vedno posije sonce... ce pa ti je namenjeno in si zasluzis, te pozdravi se mavrica :-)
lahko noc vsem...
5 komentarjev:
No, lepo! Kaj naj rečem na cesti, ko te vidim? Živjo, luštne fotke, pa zanimivi zapisi? Nič, nasmehnem se, ti pogledaš - pa kdo je ta tip z mulcem na ramenih, in grem naprej.
Potem pa najdem pod mavrico znane hiše in si rečem - soseda? Svet je majhen.
Uživaj še naprej!
hm... res? kako fajn, daj naslednjic reci zivjo, sej ne grizem :-)
pa receva kaksno cez drzavo :-)
Hmmm kera romantika... Res cool zapis! Sam tisto smreko pa morš posekat, da bodo fotke mavrice naslednjič še lepše! ;)
tut jst sm mela blagoslov doživet tole mavrico usred ljubljane. po takem nalivu, da sm skor ostala doma. ampak ne, sm si rekla, mogoče pa una otvoritev razstave, ki sem jo šla fotkat, ne bo tko mem. in je bla res mega. in sem nardila ene par fotk in mi fotourednik ni verjel, da je bla dejansko taka svetloba v centru. :) sam je bla res ... k da bi staro ljubljano s sepio pofarbu. svašta.
@matjaz: ja, so dnevi, ko pride cas tud za romantiko :-)
ja, za smereko se pa lohk zmenmo, naredimo enoi akcijo in jo podremo :-)
@iva: ja, dan, luc sta bila lepa :-)
Objavite komentar