.. s kom jo deliti..
hm.. dan se je zacel z veselimi, iskrivimi ocmi, ki jih je za trenutek pregnal glavobol... lekadol direkt dela cudeze in ob 1oh sem bila spet ko roza.. kot bi cutila kaj se bo dogodilo...in...
klice me brat... in naroci naj odidem na durs... z nekaj birokracije, kolesarskim divjanjem gor in dol po trzaski, zivcnim mencanjem pred postnim okencem ( penzije so dans), velikim nasmeskom in prijaznim obrazom ( pravo nasproje uradnice na dursu), mi je uspelo... danes ob 11:58 sem dobila stempiljko... kaksno?juhuhu, postala sem lastnica stanovanja, katerega nama je najina ljuba mami zapustila...
...ko sem stopila iz tamacnih soban davkarije sem se zazrla v nebo... solze so skocile na odskocno desko oci in si utrle pot po licih...
poklicala sem par mojih ljubih.. se objela z danielo.. vmes srecala profesorja matematike, ki mi je tako z veseljem pisal suse, po dolgem casu rekla par besed s kinkyTONETOM...in bila... bila sem takooooooooooooo srecna...
in... ker ni bilo kakega navdusenja nad koncem te moje dolgoletne zgodbe, ki sem jo takooooo zelela deliti...... sem odsla domov.. prevelik egost sem, da bi v tem trenutku hotela izgubiti to veselje, sreco, ki jo cutim...
in zato sedim sama na balkonu, poslusam mobyja, pijem ozujsko pivo in neskoncno uzivam v svoji sreci.. vedno znova me po obrazu poboza veter... nisem sama...lepo je..
ko doloceni zgodbi zadas zadnji pecat...
jesssssssssssssssssss!!!!!!!!!!!!!!!!! :-)