smrk..

danes so prelepli reklamo, ki mi je ob vsakem pogledu nanjo privabila nasmeh na obraz... k je tkooooooooooooo simpaticn ta kuza...

ajej...

jst ne vem... kaj je s temi dnevi, ampak.. zdej se mi je prpetil se tole.. ze par dni sm noro napeta, utrujena in zato sm se vceraj odlocila za tek (hvala za spodbudo, dragi moj partyglaz)... no, bilo je nadsuper, tect po potki, naokrog trava, pticki.. na koncu sem spoznala se simpaticnega fantka, ki je na balanci prevazal polzka.. spraseval se je, zakaj se polz skriva v hisici... saj mu trkam nanjo.. ajej, mladi moz... tudi ti bi se skril, ce bi te tolkli po celadi.. ja, sej mas prov.. sej jih vozim domov, ves.. in se hisko iz lego kock sem jim zgradil... ja, in se pokukali so skozi okna... seveda ne morem prek vprasanja: si jih fotkal?
ja, lustn je bil.. in dans zjutrej ponovim vajo.. katapultira me na PST, tecem in itak mi klecne glezenj... mislim si, kaj te tko odnasa ihi, daj ne tavaj z milsimi ze tako zgodaj zjutraj.. no, in potrem se raztegujem, vsa ponosna, cakam na ognjemet iz ljubljanskega gradu a namest tega vidm kri.. ajej, pa sej to nemore biti res.. minutainmanj je tko tekla, da se je noht zarezal v drug prst... in zakaj si jih ne posrtrizes, me sprasujete... ker se poleti nosijo sandale in s tem morajo biti nohti seksi in mal daljsi.. itak, ane? :-)
in zato dans sepam po mestu, in se sprasujem, je tek res zame al naj se raje drzim kolesa...?

sicer...

sm hotla tole fotko nasega velejunaka JJ- ja objavt nekje drugje, pa je kot kaze projekt padel v vodo.. ah ne no, to se pa res nikol ne zgodi :-)

ze cel mesec..

.. je ni doma.. moje m... potepa se po iranu... fotka.. objema drevesa... in zdej kmal pride nazaj.. pa vem, da ji nc ne pase... da se z vsako potjo tja dol, tam pocuti vedno bolj domace.. in vedno bolj tuje ji je tukaj... ampak vseeno jo bo lepo objet, stisnt, poslusat prigode ob kozarcku, ko celo uro ne narociva hrane, ker si imava toooooooliko za povedat, natakar pa zivcno zavija z ocmi :-)
ves? :-)
foto: moja m.

moja...

.. danielci.. zelo, zelo te imam rada :-)

rojstni dan..

na dan mladosti se je pred 59 leti rodia moja mami.. zadnjih 14 let praznujeva njen roj. dan na zalah... ker tam pac spi... ceprav vem, da je povsod... in danes sem bila z dvodnevno zamudo zopet tam.. ogromni crni oblaki so bili tam nad menoj, mocan veter, ciganka, ki mi je na vsak nacin hotela slogati, sopek roz, moj zgubljen pogled, info tocka, kjer lahko posljes fotko iz zal (avtoportret) in jaz, ki to izkoristim...in na koncu se zajcek, ja zajcek, ki je glodal roze na pokopaliscu... tezak dan, ni kaj.. a polepsala sta ga onadva, moja nadomestna starsa, z najcudovitejso novico... juhej...

jutri je nov dan!

koncno..

sem odsla prevzet fotke, ki sem jih samozavestno poslala na emzin.. in namest enega razocaranja (ker sem pac spusila), sem dozivela kar dva.. in to v isti stavbi :-)

cestitam..

vam, dragi moji, za dan mladosti!
vasa pionirka minutainmanj :-)

slika: pionirski arhiv

pot domov..

.. moje zivljenje je vrtiljak :-)

vila bled...

intervju z britanskim min. za evropske zadeve.. in cakanje...

gotan project...

.. ja, tkole je, ker sem pac fotografinja na casniku, kjer ni kulturnih strani, so mi letos po 7! letih zavrnili akreditacijo na drugi godbi.. moram priznati, razocarana sm.. ker se mi ne zdi prav... ker ne zaprosim za akreditacijo zaradi brezplacnega ogleda, poslusanja.. ampak ker mi je fino zdruzit dve strasti.. in jih mam pun k.. da mi zavracajo vse prosnje... zato simbolicno fotkam s svojim zgonjenim mobitelom in pizdim.. pol pa pozabim.. in zacnem uzivat.. itak...

juhuhuhu...

.. imam novo kolo! ja, novo, z zvonckom, ornk ketno(hvala, moj B :-) )... joj, kako je fajn!
sreeeeeeeeeeeeeecnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!! imena pa se nimam...

pa...

samo mak sm hotla fotkat... :-)

v pravljici...

dalec, dalec proc od ponorelega sveta...

za...

.. devetimi gorami, za devetimi vodami...

pri..

vidi...

s..

.. subi...

vceraj..

sem bila...

ni druge..

.. cedna je.. barbi..

is this love...

?

povabili...

.. so me v hotel metropol v portorozu... tam ima komunikacijska skupina spem, njihovo letno konferenco..
med drugim bo eno od predavanj tudi na temo bloga, zato se me povabili, da razstavim sicer ze videno.. in sva sli, z mojo subi.. bilo je fajn, zakljculi sva itak v kantini, z ribicami in gvazkom malvazije :-) razstava bo trajala do jutri...

jaz...

.. v vlogi manekenke.. za nas cajtng.. fino je blo, za spremembo pozirat in ne fotkat... smeha pa polna skelda :-)
foto: ales beno

bloc party..

danielci me je pocastila s sedaj ze tradicionalnim darilom za moj roj. dan, ki je sicer sele julija (zato pocakajte s cestitkami :-) ).. tokrat sva odvandrali v bolognio, na njihov koncert.. bilo je ludo i nezaboravno... bla brez aparatov, z namenom, da bo le muzika.. pa je vseeno pelo tudi skocanje s telefonom :-)
evo eno njihovo besedilo...

TWO MORE YEARS

In two more years, my sweetheart, we will see another view
such longing for the past for such completion
What was once golden has now turned a shade of grey
I've become crueler in your presence

They say: 'be brave, there's a right way and a wrong way'
This pain won't last for ever, this pain won't last for ever

Two more years, there's only two more years
Two more years, there's only two more years
Two more years so hold on

You've cried enough this lifetime, my beloved polar bear
Tears to fill a sea to drown a beacon
To start anew all over, remove those scars from your arms
To start anew all over more enlightened

I know, my love, this is not the only story you can tell
This pain won't last for ever, this pain won't last for ever

Two more years...

You don't need to find answers for questions never asked of you
You don't need to find answers

dead weights and balloons
drag me to you
dead weights and balloons
to sleep in your arms
i've become crueler since i met you
ive become rougher, this world is killing me

we cover our lies with handshakes and smiles
we try to remember our alibis
we tell lies to our parents he hide in their rooms
we bury our secrets in the garden
of course we could never make this love last
i said of course we could never make this love last
the only love we know is love for ourselves
we bury our secrets in the garden

gospa...

... ki bo to leto dopolnila 100 let... v petek sem jo fotkala za nas casopis... prijazna, hitrih misli, prijaznega obraza, z manj gub kot jaz in veeeeeeeeeliko veselje do zivljenja!

zelena..

.. pomirja :-)

nacrti...

.. kako smesno je to moje zivljenje... tako skrivnostno... in tako polno prsenecenj.. zasukov.. kot danasnji dan... ze par dni sem racunala na obisk skisove trznice... se vec, planirala sem... da odidem z meni res ljubimi ljudmi tja.. nazdravit in se nostalgicno naslajat nad tistim obdobjem, ko sem imela 21, 22 let... hudimana, ze kar nekaj pomladi je od tega.. jaz pa se vedno tako nemirna... no, okej, malo manj... tako nostalgicno so mi te dni hodile v spomin slike, ko smo hodili na to trznico, s flaso vina, z bulerji na nogah, podivjano frizuro, uhnOMA v nosu, iskrivimi ocmi, zazrtimi v prihodnost in vmes se do sanka :-) ko smo se objemali s kolegi, ki jih nismo videli ze celo vecnost, se drli v uho, kaj vse si zelimo in koncno... koncali na vrtiljaku, ki nas je zavrtel nad ljubljano, blizje zeljam, ciljem...

joj, kaka nastaljgija.. in danes se mi je zares slo tja.. se nas urednik je uredil, da mi ni bilo potrebno fotkati ob 9h zvecer.. pa se vseeno ni seslo... najprej neurje, pa odpovedi udelezencev, ki sem jih zelela ob sebi, potem pa se jutrisnja celodnevna, nocna naloga v portorozu.. nic... skomignila sem z rameni in odkolesarila domov.. namesto piva v roki in prepevanja, sem pozvizgavala if you tolerate this your children will be next, tovorila fotografsko opremo, racunalnik, za nagrado pa se mehcalec in grozdje... ob 8h sem tako vsa mirna, s sveze opranimi in nicvec tako divjimi lasmi, brez enega uhana v nosu in malce vec miru v srcu, sedla pred tv... 7pecat, naslov filma? film za zenske... ha... ravno pravsnji za danasnji spet okoliscin... in je bil lep.. tak, s srecnim koncem.. kot je rekla glavna igralka: "moja mama je v meni zacela postajati sentimentalna. jaz sem ze celo zivljenje. in zato imam rada srecne konce." tako kot jaz... in priznam, malce me daje, ko v daljavi slisim kitare, bobne in kricanje tam iz tivolija... ampak lepo je tudi tukaj.. v moji druzbi... in pisati tale post.. zivljenje je lepo... cetudi z mehcalcem in grozdjem v rokah :-)

vcrajsnja proslava...

.. partizanov na orlah.. in harmonikas slo. policijskega orkestra :-)
zabavno, lepo in vredno udelezbe... skoda le, da ni bilo casa za golaz :-(

ker...

je bil vcerajsnji asistent, pri fotkanju brine razocaran nad izborom fotke , ki sem jo objavla.. danes popravljam oz. dodajam se njegovo najljubso :-)

sodelavka brina..

za jutrisnjo izjavo v nasem casopisu..

in..

se imela lepo v obejmu mojega Bja...

se...

veliko pogovarjala z mojo petrusy in zopet ugotovila, da razdalja ni pomembna za prijateljstvo...

za 1. maja

sva sla na zborovanje delavcev na trafalgar sqare..

kupovali..

brzletne :-)

veliko...

smo hodili...

pri ....

petri in olotu :-)

bila sva

v londonu...