.. zakaj tako rada potujem... odhajam proc...
z vsakim mesecem svojega bivanja na tem krogu, za katerega se nisem nasla konca, sem na zacetku z veseljem odhajala iz rodnega kraja, z leti pa vedno bolj hrepenim po odhodih iz svoje domovine in vedno manj hrepenim po vracanjih nazaj...
vlece me le ljubezen do njega, mojega Bja in do mojih ljubih (katerih je vedno manj (a so tisti toliko bolj pravi)) prijateljev in druzine... mojih ljubih sester, necakinje, oceta...
ko sem na letalu skusala loviti sanje, mi nikakor ni uspelo... misli so me nehote vlekle domov... ceprav se mi je upiralo...
ker sem vedno bolj sita banalnih besed, stavkov, pogovorov, katere se ponavljajo iz dneva v dan... ker ja teko fenomenalno zapustit prostor in oditi... in se zopet uloviti.. se zacutiti.. samo sebe.. in svoja custva do sebe in sebi ljubih ...
in potem... ko zopet korakas po teh sivih cestah.. in se trudis biti ravnodusen nad vsem nakladanjem se pocasi ustavis, skusas uloviti sapo... a ne gre.. dusi...
in ceprav se zaves, da bo pot domov dolga, ker is utrujen, si hkrati ravnodusen, ker proti ulicam, avenijam tam na drugi strani ni nic posebnega... le ti si bolj mocan.. ker si zopet sposoben vstati in iti svojo pot... ravnodusen nad potjo, mislimi, ki obdajajo druzbo, ki te obdaja...
ker se misli in dejanja tako velikokrat ponovijo in tako redkokdaj udejanjijo...
2 komentarja:
Tudi sam najraje veliko časa preživim v tujini. Me nekako osvobaja. Imama občutek da zrak v tujini diši drugače. Sem kar nekaj let živel zunaj in to življenje močno pogrešam. Sem eden od tistih, ki jim Slovenija na žalost ni obljubljena dežela.
Zelo podobno čutim kot ti in priznam, ni prijetno.
hej, luka... aj, tezko se je privadit na to, a? vama verjetno se veliko tezje, ker je bilo zivljenje tam dlje casa, kot moja popotovanja... se dobro, da se veselimo tega, da lahko zopet spet odidemo!
ah... pa se ta dez...
aja, cestiteke za osvojitev bloga, sem bla ze na obisku :-)
bravo!
Objavite komentar