tkole je, ljubi moji...
perpignan je cudoviti dogodek za vsakega fotografa.. pol meseca septembra zivi samo za fotografijo.. razstave so po vsem mestu, na totalno utrganih placih, kot so zapori, stare cerkve...
fotografije pa krute... ko si tam, ko gledas cele zgodbe, se ti zdi, da gre svet k koncu... skoraj vse razstave so porocila iz prve bojne linije, lakota, aids, izkoriscanje otrok za delo v rudnikih, spolno zlorabljanje malih (tudi 3 letnih) otrok... in takrat ni druge, kot se seseti in jokati.. tako fuckin dobre fotke, taka mocna sporocila... vmes predavanje fotografov, ki so prispeli direktno iz libanona , pa elliot erwitt-a, ki me je fasciniral s svojim humorjem in pravi.. "v mojem delu vlecem dve vzporednici.. delo za narocnika in fotografiranje, ki je za mojo duso in ostaja 60 let tako kot cutim... " uspelo se mi je fotkat z njim.. ampak.. ker se na mojih popotovanjih vedno zgodi tudi kaj grdega (sama se tolazim s tem, da zaradi tega, da me zivljenje opominja, kako fajn se imam) so mi tokrat ukradli malega ixuska, v njem pa 300 fotk... in takrat dojames, kako prekleto nora je fotografija, kak super dokument casa, spominov... in kako prazen si, ko ves, da so ostale le v mojem spominu.
v sodobni stavbi so v dnevih, ki so namenjeni profesionalnim fotoreporterjem, locirane vse svetovne agencije... vsak lahko prinese svoj portfolio, vsak pride na vrsto za posteno oceno...
jaz sem letos le opazovala z odprtimi usti, drugo leto mogoce...
dejstvo je, da je visa pour l'image fenomenalen dogodek, kjer se vse dogaja v ritmu fotografij, cudovitih ljudi in pogovorov, izmenjav vizitk in ce mas sreco, celo kaj prodas...
pazljiv moras biti le s tem, da pazis komu razlagas svoje ideje.. in se zavedati opcije,da ti idejo lahko ukradejo.. letos se je to zgodilo mojiM :-(
najveckrat povedani stavki:
*delajte long time projects
*ce si nekja zares zelis, ti bo uspelo.. ne bodi doma in cakaj, da zgodbe pridejo do tebe..
*predvsem pa.. imej dobro idejo.. kar pa je v tem casu kar tezka naloga...
za konec, nekaj linkov fotografov, ki so me najbolj fascinirali.. (mogoce sem koga pozabila.. dodam kasneje..) :
*todd heisler
*stanley greene,
pri nejm je pripet fenomenalen citat: "these pictures are the proof that something was there and no longer is, like a stain and the stillness of them is boggling. and you can turn away, but when you come back they still be there looking at you." Diane Arbus
*eric baudelaire
it was fuckin' great...
*fuckin' je vsaka druga beseda, ki jo slisis tam...
3 komentarji:
se bom pa očitno moral prvi zahvaliti za trud ob pisanju reporta. (brali bi vsi, zahvalil pa nihče :))
za 300fotk pa žal ni rešitve :( Novim zmagam naproti, torej
Banda neotesana. :)
Samo meni so pa te fotke vojn in katastrof vedno bolj dolgočasne. Vse fotke mi zgledajo iste. Še posebej črnobele.
Kaj so pa ukradli M.? Elaborate, please. :)
@blaz... hvala..je,res sm se (sploh glede na pisanje ostalih postov) potrudila, zahvale, pohvale pa skor nobene... :-)
ja, za fotke ni resitve, me prav zanima kaj z njimi pocne novi lastnik.. ;-) (kaj ves, mogoce bodo objavljene v kaki trac reviji.. recimo irena h. ujeta z elliot erwittom ;-)
@fotoholik.. ja, grozote vojne znajo postat dolgocane... ampak, ko jih vidis tam, ko so postavljene v cel koncept.. z repom in glavo ti je jasno zakaj...
ukradli so mi ixusa, vrednga kakih 40jurjev, ki mi je ze lansko leto v atenah padel v wc (brez skrbi, bila je krajsa potreba in padel je not ob splakovanju le te).. kot kaze se v moji druzbi ni vec pocutil domace... fotke nenadomestljive za vse ostalo je tu- mastercard :-(
Objavite komentar