lost in translation

cudni pomladni dan koncujem s filmom...
bill murray in scarlett johansonn....
vse kar se slisi in vidi ob njegovem sepetu je njen nezni ok in olajsanje na njunem obrazu...

lost in translation...

p.s.
fotka ni moja...

kava

nekaj casa mi kava definitivno ne bo pasala... razen v samo svoji druzbi...

vonj ubija, okus skeli...

plusminus

kako neskoncno polno presenecenj je to nase zivljeneje... vcasih se resnicno vprasam kaj me zene naprej.. ker...
venomer, ko pride trenutek popolne srece, tistega neskoncnega nasmeha v mojem srcu...
se zgodi nekaj...
danes.. ko sem po dooooooooooooolgem casu obcutila, da sem nekako razcistila, se pogovorila, se zjokala in nasmejala... in obcutila popolno sreco.... se zopet zgodi...
bum,bum...
ocitek...
ne vem... ne znam si vec odgovarjati na ta vprasanja...
je mogoce moderno v zadnem casu ocitanje..? je mogoce lazje vreci breme, ali vsaj del bremena na moje rame... ?????
ne zdrzim vec...
dansanji koncni pogovor me je razzarostil... in mi izbrisal nasmeh, ki se je gradil (kar se tice prijateljstva cel vikend in bil dokoncan... skoraj... s popolnim nasmehom..) in bil sesut v trenutku ocitanja...

bolijo me rame... zalostna sm... in zelim si, da bi tudi mene kdo kdaj vprasal kako je biti prijatelj...

boli.

Fake Plastic Trees - Radiohead

Her Green plastic watering can
For her fake chinese rubber plant
In fake plastic earth.
That she bought from a rubber man
In a town full of rubber plans.
to get rid of itself.
And It Wears Her Out, it wears her outIt wears her out, it wears her out.
She lives with a broken man
A cracked polystyrene man
Who just crumbles and burns.
He used to do surgery
For girls in the eighties
But gravity always wins.
And It Wears Him Out, it wears him outIt wears him out,
...it wears him out.
She looks like the real thing
She tastes like the real thing
My Fake Plastic Love.

But I can't help the feeling
I could blow through the ceiling
If I just turn and run

And It Wears Me Out,
it wears me outIt wears me out, it wears me out.
And if I could BE who you wanted
If I could BE who you wanted,All the time, all the time, ohhh... ohh...

starsi

... hm... sem nekaj posebnega... kot verjamem za vsako bitje...
ampak... tole, tole sta moja nadomestna starsa... ki sta mi pred prihodom ljubezni v moje srce, nickolikokrat stala ob strani, me vozila na izlete, dobra kosila, se z menoj na dooooooooooooooolgo pogovarjala in se smejala in bila zaskrbljena ob mojih prigodah... in sta se vedno ob meni...
neskoncno rada ju imam in ceprav se bere pateticno, vesela sm, da sta del moje zgodbe...

rakica.. in fritz...

mamiM &ociF

thom .. thom yorke

pevec, ki mi je nestetokrat resil duso pred potopom...
skupina, ki me je opeljala na edinstvene kraje , ki so samo moji...
koncert na keterem sem se edinokrat do sedaj sprijaznila z dejstvom, da bo treba nekoc prenehat dihat... sprijaznila zaradi neskoncne srece ob fotkanju mojih idoliv :-)

immerse your soul in love...

dame in gospodje...

radiohead

zvezda

evo, brskam med fotkami in najdem zvezdo... ja.. to je ena izmed najsvetlejsih zvezd na mojem magicnem nebu... moja vivien... sestra, ki me ob vsakem snidenju nauci kaj novega :-)

gasilska

evo, tale je pa za mojga prjatla :-)

naglica

le kam hiti, hitri moz?

sonce

kako fajn je, ko pride sonce v mesto... sence spet pricenjajo dobivat svoj pomen...

jansa

danes so maskare, (pred katerimi mam paranojo ze od malega) zavladale mestu...

..energije...

.. kako grozno bi bilo, ko ne bi imeli prijateljev, znancev..

nostalgija

danes se mi zdi primen dan za nostalgijo...

sreca

v bistvu igra na sreco... pred parimi dnevi sem po sluzbeni dolznosti zavila v casino... prvic zavohala to strast po potiskanju rocice navzol...zalost ob opazovanju zgubljenih pogledov igralcev... stari, mladi, vdovci, poroceni... vsi stremijo po se... mmm... in iskrice v oceh v izkupicku mojih 11 evrov :-) zame je dovolj... vecji nasmeh mi pricara burja in sonce... sreca ima vec obrazov...

o meni

hmmm.. o meni.. veliko lazje je pisat o drugih kot o sebi... ceprav se imam rada... in se mi, kaj cem, res je tako, zdi da prinasam veselje na ta svet... nekateri me imajo radi.. spet drugim se najezijo cisto vse dlake na telesu, ko zaslisijo moj glas.... tako pac je... zakaj blog? zdi se mi, da prehajam v novo obdobje zivjenja... s koncem leta 2004, ko sem ocetovi dragi tiho omenila, da cutim, da bo leto 2005 prelomno... in je bilo... sla v down under, zopet zacutila zivljenje, zgubila sluzbo, za katero sm mislila, da bo vecna.. dobila novo, zopet spoznala, da ljudje nosijo maske, da sem naivna v ljubezni, pa zopet odprla srce.. tokrat cloveku brez maske, z najtoplejsimi ocmi in dotikom... odsla se malo v svet, postala teta, se ubijala z mislijo, kaj ce mala necakinja ne zadiha in ze po parih dneh zapusti svet... in ga ne.. ker je borka.. tako kot jaz.. treba se je znat sesut... in pobrat... in zdej, v letu 2006, ko sem sestavla velik puzzlov, mi najboljsi prijatelj rece, da sm postala pasivna... v pisanju.. in fotkanju zase.. ja, sm .. fotografinja..slisi, bere se osladno... taka pac sm... in rada velik govorim... in kot ste prebral, tud pisem... ce je kdo, ki bere, dobrodosel :-)

zacetek

ha, tole se zdi kot prvi solski spis po poletnih pocitnicah... dans je dan, ko se mi zdi, da bo slo vse v zivjenju samo se na gor... pripenjam fotko, ki potrjuje moje misljenje... fotkana ze lani, septembra, po dezju, pred odhodom v gricjo...