try to focus...

vikend v ljubljani..

z mojimi haci, natis in alisom..
lepo je bilo***

time is passing by..

zadnje mesece se mi zdi..
da potujem, zivim s svetlobno hitrostjo.. redkokdaj se ustavim.. polno dozivetij je.. novih spoznanj.. novih poznanstev.. veliko srece.. malce zalosti.. bolj kot zalosti, razocaranj..
sprejemnaje tistega, kar mi je dano.. in hkrati pihanje v zrak tistega, kar me razocara..
prihajajo ljudje, ki me hitro navdusijo.. a tako kot me hitro navdusijo.. me tudi hitro razocarajo..
zato jih spustim..
prihajajo ljudje, ki so bili ze dolgo casa tu, pa nam poti niso bile namenjene.. ali pa ni bil pravi cas... in so sedaj ostali...
in zelim, da ostanjeo..
dnevi me presenecanjo..
enako ljudje..
zivljenje je polno..
zdi se mi, kot da je pred menoj novo obdobje..
da sem zaprla vrata preteklosti.. in na stezaj odpiram nova..
diham skupaj z lepoto, ki me obdaja.. lovim soncne zarke.. veselje jutra.. energijo vecera.. magijo noci..
poletje je..
in nove zmage..
http://www.youtube.com/watch?v=scctp8-xYX4

lagos, portugal

enjoy..
celebrating my Bday***
with my osho***

lepo..

je bilo.. dragi moji..
hvala vama, ker sta z menoj delila svojo najvecjo radost..
***

moja korana..

in njena tetka ihis***

krasen dan..

s krasnimi ljudmi..
zal mi je, da grem jutri domov***
http://www.youtube.com/watch?v=Bag1gUxuU0g

brussels..

tako lepo je bilo objet danielci..
tako lepo je bilo objet miha...
tako srecna sem bla, ko sem koncno pobozala korano po licu...
in jo imela v narocju..
srecna, da jo lahko nosim ob svojem srcu.. da gre moja danielci na telovadbo in mi jo zaupa, da se sami sprehajava po mestu.. poslusava veter.. se skrivava pred deznimi kapljami..
korana je zadovoljna, ko ji prepevam moje najljubse otroske pesmice, dasiravno nimam posluha..

http://www.youtube.com/watch?v=Bka57f-OQdU

vmes gre(m)o na kozarcek..
potem kuham... pripravljam mizo.. poslusamo odlicno muziko.. se pogovarjamo..
vse je lepo..
iskreno je...

in mir v srcu..****

poseben dan..

nasa vivien je imela danes valeto..
med mnogimi presenecenji je bilo tole najlepse:
nasa vivien in njena sosolka sta dobili najvisje priznanje sole za najboljsi ucenki v 9. letih!!!!
BRAVO!!!!!!!!

la vita e bella

foto: ales beno

it' s been..

a long, long day..

driving around with my bike..

with my own thoughts..
full of emotions..
with wind on my face..

anyhow...

im here..

try to understand..

but im tired..

tomorrow is another day...


a bright day****

photo: tc

moj dom..

petris moja..
ti ves..zakaj je nastala ta fotka..

objem***

lebdim..

...

vceraj ponoci..

bi si poleg mojih pisano navdusujocih se trakcev na kolesu, z veseljem dodala se krila na svoj hrbet.. kolesu bi dala piti veliko plocevinko red bulla.. pa ne tisto sugar free..
vse to..
da bi cimpreje prevozila temacno pot domov..
da bi bila v varnem zaveterju.. pod odejo..
noc je bila tezka..
kot da so odhajali strahovi..

jutro je bilo sveze..
disalo je po novem dnevu..

rdeca jopica mi je dala moc, da sem se zapodila v mesto..
vozila sem tako hitro, da me misli niso dohajale..
glasba v slusalkah je bila tako glasna, da nisem slisala niti zvoka trakcev..
nekje pri tivoliju sem zaslisala mocan ropot.. ki je preglasil tudi glasbo..

misli so se razbile po tleh kot kristlni kozarci za vino..
crepinje so ostale dalec za menoj..
res sem jih bila sita.. naj ostanejo tam na plocniku.. same..

danasnji vecer je miren..

komaj cakam, da zapem oci in sanjam.. ker vem, da bodo nocojsnje sanje lepe..*

http://www.youtube.com/watch?v=7mkKX7M4UJM

sobotni vecer

v krasni druzbi.. hvala VAM!!!!! kisses***

sometimes..

i cant find words...

i love you.. my dearest... thank you for a lovely sunday..***

http://www.youtube.com/watch?v=JU5jqVOW6gk

im wondering

kaj bi poceli danes, na tvoj rojstni dan, ce bi bila tukaj?
bi nas peljala na kosilo v kaksno nobel restavracijo, kjer bi si za aperitiv narocili martini bianco z limonico in sladkorjem po robu kozarcka?
bi skuhala odlicno kosilo in bi ze zgodaj zjutraj na elektricni plati popekla celo cebulo za govejo juho?
kaj bi ti kupila za darilo?
kaj bi ti bilo vsec pri tvojih stirinisestedestih letih?
kako bi zgledala?
bi imela barvane lase? ali sive?
bi se razumeli?
bi prisla k meni v ljubljano? in bi sli v maksimarket po presano slanino in rzen kruh? na trg po roze? bi si privoscili kozarcek vina?
bi si povedali, da se imava radi? bi se objeli?
bi ti povedala, da te imam rada?

in sem vesela, da si me rodila?

nikoli ne bom vedela teh odgovorov, ceprav mislim, da je na vsa ta vprasanja odgovor preprost..

DA..

vem, da danes nekje praznujes.. na zalost ali na sreco je ob tebi kar nekaj ljudi, ki jih imam poleg tebe zelo rada..
verjetno ste si priovoscili hladno penino... in ste, ko sem se vozila iz pokopalisca, nazdravili z menoj in se nasmehnili..

tudi jaz bom v spomin na tebe, na tvojo energijo danes nazdravila...

velikokrat te cudim, da me skozi veter pobozas po licih.. in da s svojo energijo volan zavijes malo bolj v levo.. da namesto mene ustavis kolo, ker ves, da me voznik ne opazi..

vem, da pazis name.. na vse nas..

in zato sem ti neizmerno hvalezna...

ceprav bi bila neskoncno hvalezna za en sam objem..

vse najboljse...***

http://www.youtube.com/watch?v=avk5YDc1dsk

hvala ti...

draga moja leika in elija za cudovito, veselo in disece presenecenje, ki me je cakalo danes v nabiralniku :)
komaj cakam, da si ogledam tvoj jagodni izbor filmov!!!!
objem obema***

cudovit..

film...
my blueberry nights..
cuten.. nezen.. lep.. sanjav.. realen..
odnesel me je v svet, ki je samo moj..
odpotovala sm dalec proc.. sama s svojimi mislimi..
tja kjer ni nikogar..
jaz in moje srce..
kjer se pocutim varno.. s svojimi mislimi.. potovala sem po ulicah, ki sem jih ze prehodila.. in po tistih, ki jih (se) nisem.. barve, sekvence so cudovite.... vse je tako lepo zlozeno..
tako lepo, da jocem..
jocem tiste solze, ki tako pocasi polzijo po licu, da se ti ze pred koncem poti po obrazu posusijo..
jokam zaradi lepote, ki se je zarisala v moje srce..
kako prikrajsani so ljudje , ki ne vidijo drobnih stvari..
ne poslusajo svojega srca..
zivijo v iluzijah...
si ne upajo sanjat...
zatirajo otroka v sebi...
ne dihajo s polnimi pljuci...

noc je tako mirna.. tiha... lepo je***

http://www.youtube.com/watch?v=4cCupTpjjfo&feature=related

cudovita sobota..

z mojima leiko in elijo.. eno samo sonce, veselje in pozitivna energija.. hvala vama***

upside down

                                                       zadnje dni se pocutim tako..
                                  upside down..
razmisljam, ce mi je vsec..
dvojno..
enkrat ja.. spet drugic ne..
lovim svoje obcutke.. jih skusam sprejeti, obdrzati ali spustiti proc..

danes sem odsotna.. mislim, da zaradi kar velike kolicine painkillerjev, ki jih jem kot bombone..
zobobol je grozljiva zadeva... sele jutri me vzamejo in ozdavijo..
neskoncno se jih bojim.. zobozdravnikov namrec..
moj prag bolicine je grozljivo nizek..

in zadnje tedne je moje telo na preizkusnji..
kot bi se iz srcne bolecine, ki je ozdravljana.. sedaj zdravilo se telo..
ni kaj, dolgo je zdrzalo.. zato mu sedaj namenjam veliko casa.. in se zahvljujem, da je pocakalo..
zelim si, da hitro mine..

lezim na postelji.. poslusam zgodbe drobnih ptic, ki kraljujejo na sedaj ze bogatih drevesnih krosnjah.. poslusam tisino, ki boza moje srce..

tam dalec , a hkrati tu..
razmisljam o ljubezni, predanosti.. nekoc mi je nekod dejal, da smo ljudje ustverjeni za dvojino...

http://www.youtube.com/watch?v=6MF4YFNv9cU 

ponedeljek..

vecer se je priplazil skozi okna, vrata.. boza me po licu in me umirja, pripravlja za spanje..

cudni, tezki dnevi so.. zdi se mi, kot bi bila skrita v svojem oklepu.. varno, toplo je.. a hkrati si mocno zelim pogledati ven.. na svetlo..

vsa fizicna bolecina, ki je bila prisotna te dni je pustila posledice..
po ulicah se vlecem kot megla.. telo se ni sestavljeno..

razmisljam, kako nas fizicna bolecina pripelje do tega, da se umirimo.. zavedamo samega sebe..

vedno znova hitim, zelim doziveti cimvec, dihati s polnimi pljuci, biti moram povsod, nicesar zamuditi..

seveda je sok za telo, ko ga iz 130 procentov spravis na slabih 5..
kako naj mu bo jasno.. kot bi pri 130 kilometrih na uro z vso silo zaviral..
hm..

bozajoc svojo duso, danes v pisanem plascu odkolesarim proti domu..
misel, da lahko pricne dezevati me ne gane.. ce sem iskrena si to celo tihoma zelim..

dez, ki polzi po licih, nosu, ustnicah.. kot da odnasa vse kar vozim s seboj.. mokra oblacila, ki jih doma zamenja topla jopica in debele nogavice.. odnese me..
dezja ni.. a ostane misel na to zgodbo...

vseeno..

razveseljujejo me sence, ki se risejo po hisah.. fascinira me, kako veliko je moje kolo, ki mi sledi tam po asfaltu..

diham..

veter mi pomaga, skupaj odganjava bolecino...
vozim pocasi.. globok vdih.. se daljsi izdih...
svet se danes premika pocasneje.. ali pa se pocasneje premikam jaz..

lezim na postelji..
razmisljam..
solze nenadzorovano pricnejo polzeti po licu..
cudno, danes niso tako slane..
niso solze zalosti...
bolj solze olajsanja..

da sem zdrava.. da bo to minilo..

o glavi se mi risejo slike morja..
slike new yorka..
vonj morja.. zvok vetra.. potujem...
cutim, da moram oditi na pot..
pa ceprav samo za en dan..

potrebujem morje.. slan, lepjiv zrak.. kricanje galebov, ki rezejo tisino...

full moon..

                                           & insomnia...

what makes me happy?

ko se zaves..
lezis na kavcu pri svoji prijateljici.. uspeh je, da se odvalis do stranisca..
zopet pricnes razmisljati o drobnih, malih stvareh... o zdravju..
danes sem koncno lahko odsla na sprehod.. dihala sem gorenjski zrak.. zacutila vsake toliko casa solze, ki so tekle po licu.. vesela sem, da sem skoraj ze ok..
in da nisem pozabila na detajle, male a hkrati velike stvari, ki me osrecujejo..
 

                                            odpadli cvetovi na toplem asfaltu...

                                            beli puhki, katerim s pihanjem sepetam svoje zelje...

                                            misko, ki me pozdravlja in boza ceprav je med nama okno..

                                            spomincice, ki sem jih na poti nabrala za mojo sonci...

                                           vetrc pred nevihto, ki sejka roze in mene...

                                            sonci in teici, ki me zvleceta na pocasen a lep, lep sprehod...

                                            nebo, ki me navdaja z optimizmom...

                                           ob vrnitvi v moj domek me caka darilo moje drage morag.. kot je sama zapisala...so i thought a musical letter might be the best.. in ena izmed pesmi, ki mi jih podarja..

http://www.youtube.com/watch?v=sjHu7wDcX6w&feature=related

im tired

                                              of doing nothing..

silence...

                                           and its so f*** hard to breathe...

metuljcek

za pogum..
danasnji praznicni dan sva z mojo masi preziveli nic kaj praznicno..
sum vnetje slepica je bila diagnoza blejske zdravnice.. in ze me masi vozi na jesenice..
mucno cakanje, bolecine.. uf... tezko je bilo..
misel, da ostanem v bolnisnici.. da mi dajo narkozo.. me rezejo..
utrudila me je..
a vse je ok..
manjsa stvar.. ki bo sla mimo..
le pocivati moram...
in vse bo kmalu spet na svojem mestu..

tezak dan je bil.. poln emocij..

vecer je.. energije se umirjajo.. in z njimi tudi jaz..

hvala ti, masika moja..

rada te imam***

moja darcy..

pure love***

petris in oli

trio adijo :-)

my roommate :-)

tavi***

chill out..

draga moja petris..

hvala ti za darilo.. vesela, da si koscek NYC prinesla k meni :-)
objem***

leika in lisjak..

prihajata v slovenijo :-)