disco

.. borut p. je za disco :-)

london..

bilo je kratko, a sladko.. :-)

gospod ivan..

.. in vse kar se je dogodilo na ta petkov dan..

zacel se je z zlobnimi, groznimi sanjami, takimi, ki spominjajo na filmske kadre.. uf.. bolece.. tako bolece in utrudljive, da komaj cakam, da jih pozabim.. a jih vseeno zapisem v mojo knjigo sanj..

dez.. imam ga rada, predvsem poletnega, ko hladi zgoci asfalt.. a vse ima svoj meje.. zdej bi pasal sneg, da rise tisino in nam hkrati miri pogled z vso svojo belino.. in da delamo snezake in angelcke :-)

in v vsem tem depresivnem vzdusju poprosim sosolca, da mi spise pesem.. in jo dobim.. nasmeh je nazaj.. hvala..

a cudna tesnoba se kot kaca zvali nazaj v moje srce.. dez pere cesto, ko se vodim na letalisce, da pricakam mojoM.. skoraj pol leta je minilo odakar sem jo zdanjic objela.. mmmmm... kako pase... zopet radost.. ja... prava, iskrena radost..

ze drugic v tem dnevu..

in..

pa sej clovek ne more verjet.. zgem muziko... moje radioheade...

zvoni telefon.. mojB me povabi na kratko pot.. pa ravno danes, ko sem glasno zacela razmisljat, da moram za par dni od tu, ravno tja, ce hocem, da se mi ne zmesa...vesela... joj, kok vesela.. jaaaaaaaaaa, grevaaaaaa...

pa kaj je to...?

grem fotkat razstavo..

ne najdem telefona...

v centru ljublajne pribita na avtomobilski sedez, porabim za pot, ki normalno traja 5min, celih 45...

ugotovim, da je telefon izgubljen.. da je folk nor.. vse stoji.. same troblje...

z benisom odhitiva do tocke a, kjer kliceva telefon.. in ga prikliceva.. pod gumo modrega avtomobila, v luzi nezno igra jazz.. pa..

sej nokia ni tko slaba.. ze res da crkuje, a danes je zdrzala..

odpeljeva se do sezane, v avtu spim, se dobro da ne vozim, ker imam obcutek,da bi kot voznica nekje pri nanosu danes sigurno zletela iz ceste..

zbudim se minuto pred prihodom..

ob solskem kavaomatu sedi gospod, katerega sem v nezni luci, z vihravo palerino in nakupovalnim vozickom opazila ze malce prej, zaprosi za kavo..

pravi, da je utrujen.. kako priporocam?! kavo?

ja, dolgo, kratko, pa ne sladko.. ker cukr poleni..

ja.. hvala.. simpaticna ste..

tudi vi, gospod ivan, tudi vi..

telo mi sopa od vseh emocij, ki jih je prinesel ta dan..

odidem na predavanje..

ob cik pavzi zopet srecam gospoda ivana..

in ker imam privilegij, da ne kadim, ga povprasam, ce ga lahko pofotkam..

njegov topel pogled, vozicek dezni plasc privolijo.. da je rojen v bosni, da je delal v kraskem zidarju.. sedaj pa..

v zahvalo mi poljubi roko..

zazeliva si vse dobro..

na predavanju pokazem se svoje horizonte in fotke, ki vlecejo gor..

gremo na kozarec terana..

na poti domov dobim sms, kjer izvem, da je oseba s katero sva preziveli veliko let prijateljstva dobila puncko.. hitim pisat dobre zelje..

vmes najavim obisk pri petri in oliverju..

benis me varno odloz pred domom..

glede na mojo danasnjo zmedenost mam obcutek, da je kje za vogalom cekiral, ce sem nasla pravi vhod...

nasla, ja!!..

pricaka me napis, oh, no, not you again..

tus, cedevita, misli v glavi sopajo.

in..

to je bil moj ekstremno kontrastni dan, kakrsnega ne pomnim...

lahko noc...

sanje...

.. imela sm tko zblojene sanje, da sm se sedajle cist izgubljena..

obisk..

no, pa sm nazaj..
ciscenje svoje duse, pihanje prahu iz vinilnih plosc z naslovom "Spomini" v svoji glavi.. dihanje s polnimi pljuci.. pogled usmerjen na sirse.. delni glavobol.. ker se to vedno dogodi, ce si iskreno priznas stvari.. lebdenje par centimetrov nad asfaltom, priznam, raje bi lebdela nad travo.. a pase tudi to..
zapis zmeden, kot moja glava.. a hkrati zavesten in poln ljubezni..
kdo bi me razumel, ce se se sama komaj :-)
zelja po se...

zakaj...?

je nehal snegvat in dezuje?! :-(

novo..

pr nama doma :-)

buenos aires

ze dolg casa je minil, odkar smo bli tam, ampak tale projekt tam mi je tko blizu in dans je pravi dan da ga objavim :-)

kic...

juhej, dnevi kica in radosti so tu!!!!!!!! :-)

osho in vlad

iiiiii, kok je blo fajn!
moja, najina osho odhaja v romunijo.. zato je bil v soboto praznik.. prisla je na obisk.. veselo je blo..
za popotnico je dobila cesn.. kaj cmo, gospod Vlad po domace Drakula zivi zelo blizu njenega resorta..
osho, srecno pot!!!

nostalgija..

ko sem zaradi zakona o pnevmatikah zopet odtavala v klet sem nasla svojega, pa mislim da tudi bratovega prijatelja iz otrostva.. osvobodila sem ga teme in ga nekaj dni vozila v prtljazniku.. pa se mi je zdel, da mu tud tam ne pase.. in sm mu nasla primeren prostor pod soncem..
in zdej sva koncno oba zadovoljna...
juhej, lepo je biti otrok :-)

adijo..

jesen.. dobrodosla gospa Zima :-)

hvala vam...

moje lubice in lubiji, za super vecer!!!!!

rada vas mam!!!

smetisce

ceprav sm sla, kot se za fotoreporteko spodobi, na smetisce v zloscenih srebrnih ceveljcih je bilo uspesno.. prijazni gospod me je v mini dvigalu dvignil par metrov na deponijo.. bilo je smrdljivo a adrenalina polno ;-)

polno zasedena sm.. poleg vsega, se je zacel se faks.. ja, student naj bo! :-) ker indeksa se vedno nimam, da bi ga fotkala in se hvalila z njim, objavljam se bolj tipicni studentski trenutek :-)

br6 in vneta misica

najini ljubi prijatelji, ki so prisli iz ria di janeira, da bi nam prinesli brazilske acapella zvoke so odsli nazaj... no, vmes se v kijev, skupaj s PJ..

na zalost, je nas nacrt druzenja in potepanja po mestu propadel, zaradi moje vnete misice, ki boli za popi... in vse kar lahko pocnem te dni, je eno samo lezanje in goltanje protibolecinskorevmatskih tablet :-(

srecno pot nazaj, se vidimo kmalu :-)

otvoritev...

je uspela!!! fajn je blo, zelo fajn, z velik treme in smeha.. sledilo je "tradicionalno" (ok, bilo je drugic) dvigovanje avtorice (hvala vam, upam, da vas ne boli kriz dans :-) )...

hvala vsem, ki ste me pocastili s svojo prisotnostjo! :-)

foto: razlicni avtorji :-)

razstava..

dragi moji..
fajn je, ko pride spet dan, ko gres dvignt fotke, sveze sprintane.. mmmm...
in ves, da jih bos na ogled postavil...

tokrat bo razstava fotk mojih čehov, PERPETUUM JAZZILE OSEBNO...
razstava je v cast 25 letnici zbora, s katerim veliko hodim naokrog (sploh, ce se gre na turnejo v Argentino, Brazilijo :-) )... razlogov je vec... na zacetku je bil mojB*, kasenje so se mi v srce zasidrali ostali slavcki, ki zares izvajajo cudovite zvoke...

skupna mesanica vseh emocij, katere cutim, ko sem z njimi na, ob ali izza odra, pa ob kozarckih, iskrenih, iskrivih pogovorih bo zagledala luc:

v cetrtek, 09.10.2008 v veliki sprejemni dvorani cankarjevega doma ob 20h

vabljeni vsi, lustn bo :-)

foto: iluzionist urban stebljaj (hvala ti!!!)


pa se to:

po koncu razstave bodo fotografije romale na dobrodelno dražbo, ki se bo prek spleta odvila predvidoma od konca oktobra in do 8. novembra 2008, prve obletnice smrti našega Robija Mlinarja – Bassota.
Izkupiček spletne dražbe bo namenjen društvu za Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki se bori za osveščanje javnosti o omenjenih boleznih in nevarnostih rakavih obolenj, ki se iz teh bolezni razvijejo. Več o tem kmalu...

bilo je...

ljubezni polno... srece.. iskrivih oci.. objemov... tudi zame, eden izmed najlepsih dni...
zares, nepozabno!!!!!!

juhuhuhu

stiri leta nazaj, smo ga zurali v bovcu, praznovali njuno prvo obletnico, jutri pa, juhej, gremo na ohcet!! moja mamiM in ociF bosta rekla DA!!!!!

odstevamo..

se celih 5 dni manjka, da bo moja rakica rekla da :-)

moji...

novi cevlci :-)

vceraj..

.. pri nama, danes pa vsi trije na pot v anglijo.. oliver in petra nazaj domov, moj B* pa k prijatelju..
srecno :-)

carica

in 100% zmagovalka... moja babica.. za katero smo vsi mislili, da odhaja, se je vrnila... in rekla KU- KU :-)
zivljenje je polno presenecenj... in danes..

je njen dan :-)

mmmmm....

my life is an visionary adventure
an odyssey of impressions
a trip of events
a river of inspirations
a stream of ideas
a source of energy
a storm of contrast
a permanent challenge
an explosion of passion
a volcano of revolution
a dream of freedom
and yours?

oprema...

za petek popoldan :-)

mi..

ur, jan, mojB* in jaz.... :-)

before..

the rain.... olib.

ni...

..fotke.. ja, vem... a ne gre..
ze tri dni je minilo od nasega prihoda.. in ze nekajkrat sem sestavljala kolaz za moj naslednji post... in sploh ni svoh..


le...
da ne gre...

ker..

ona..


zapusca ta svet..


moja zadnja oseba, ki mi je pomenila vez z njo.. v mukah, ki si jih ne zasluzi... v barvah, ki jih platno ne absorbira..

boli....

asistent

danasnjega fotosena za cdjko muzikontarja i. krivokapica je bil nakljucno izbrani lojze, mozakar pri 39, katerega prijatelj je ze od ranega jutra dobrovoljcek.. bilo je zabavno, kreativno, veselo...

pridelek..

na najinem balkoncku :-) danes obiramo :-)